Kakšna je verjetnost, da se zgodita naslednja dogodka, da:

\(A\): pade pri štirih metih kock vsaj enkrat 6 pik?

\(B\): padeta pri štiriindvajsetih metih dveh kock vsaj enkrat dve šestici? 

 Leta 1717 bi naj znani kockar Chevalier de Mere posredoval problem \(A\) takrat uveljavljenemu matematiku Blaisu Pascalu in ta je skupaj s Pierrom Fermatom oblikoval osnove verjetnostnega računa, ki ga poznamo danes. Težava je bila v tem, da je pri igri pri preoblikovanju \(A\)  v \(B\) De Mere izgubljal, a ni vedel zakaj. 

Problem 1 je bila namreč znana igra na srečo v tistem času. De Mere jo je malce preoblikoval in je sklepal nekako takole: če pade pri metu ene kocke 6 pik z verjetnostjo 1/6, pade dvakrat 6 pik na dveh kockah  z verjetnostjo, ki je  1/36... Da bi dosegel isto verjetnost kot pri enem metu ene kocke, bi moral vreči šestkrat. Sklepal je, da je pri metih štriih kock potrebno pomnožiti še z 4, tako da je igral z štiriindvajsetimi meti. A je konstantno izgubljal... Zakaj?   

Rešitev sta matematika podala z nasprotnim dogodkom:

\( P(A)\doteq 0,5177,\) igra je pri večkratnem ponavljanju prinašala dobiček,

\(P(B)\doteq 0,4914,\) kar pa pomeni večjo verjetnost za poraz.

Poskušaj priti do rešitve tudi ti.