Gran Ganaria
PlayPlay
Tenerife
PlayPlay
Istanbul
PlayPlay
previous arrow
next arrow
Gran Ganaria
Tenerife
Istanbul
previous arrow
next arrow
Tura 05 -  Dleskovška planota

Tura 05 - Dleskovška planota

Tura na Dleskovško planoto je minila v krasnem vremenu in dobri družbi, tudi tiste na štirih nogah. Iznad Planinška na Dleskovec, Veliki vrh (2110m), Veliko zelenico (2114m), Desko in nato še na Tolsti vrh je minil v kopanju v visokogorskem soncu.  Obsežno poročilo Mateja V:

Zadnji aprilski vikend so vremenoslovci napovedovali jasno in sončno vreme, zato smo se člani gorniškega krožka, odločili, da ta vikend ne bo ostal neizpopolnjen. Tako smo se v soboto ob peti uri, profesor Matej, profesorica Alenka in Matej, odpeljali proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Spremljal pa nas je tudi labradorec Aron. Tudi tokrat se nismo mogli izogniti prometnim zastojem, tokrat smo v koloni obstali pred Ljubljano, zaradi zaprte Dolenjske avtoceste. Ko je pot stekla, smo zavili po poti proti Kamniku, nato pa proti Lučki Beli. Avtomobil smo pustili v bližini kraja, ki ga imenujejo Planica. Po predpripravah in aktivnostih, ki sledijo po iskanju parkirnega prostora (mednje štejemo : Sezuvanje,obuvanje, malica, polnjenje oz. praznjenje nahrbtnika ipd...) se ob osmi uri prične tura. Sonce je pospremilo naš odhod na prvi cilj gorniškega krožka: 1966m visoki Dleskovec. Čeprav v dolini že dolgo ni sledu o kakšnem snegu, pa se v gorah sneg pojavi iznenada. >>Cevc<< , ki smo ga gazili pred sabo, nam je dal vedeti, da pred nami tu vsaj tisti dan ni bilo še nikogar. Ob osvojitvi Dleskovca, je postalo jasno, da nas danes čaka še veliko prelepih zimskih prizorov. Pot nadaljujemo na Veliki vrh (2110m), kjer se nam pridružijo turni smučarji, deskarji skratka adrenalina in avantur željni ljudje. Sneg je postajal vse bolj kepast, še posebej na prisojnih predelih poti. To nam je malenkostno otežilo hojo, vendar ustavilo nas ni. Na vrhu Velikega vrha, je sledil čas za malico, popolno tišino pa je prekinjalo bobnenje plazov, ki smo jih opazovali na južni strani Ojstrice. Po malici, orientaciji in razgledovanju se posvetujemo in odločimo, da bo naslednji cilj Tolsti vrh (1986m). Nazadnje obsedimo na 1969 m visoki Deski in sklenemo, da četvorka osvojenih vrhov, dovolj za en dan. Tudi Aron je bil že pošteno izmučen od vsega tekanja sem ter tja. V popoldnevu se vračamo proti začetni točki ture, a po drugi poti. Za zadnji del smo prečkali gozd, ki je bil poraščen, pot pa so zapirala podrta drevesa. V oči nam je padlo tudi kakšnih 15 metrov globoko brezno sredi gozda. Kar na lepem. Sicer je bilo ograjeno z žico, a nočem si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi tam zašli ponoči. Ob prihodu do avtomobila je večina avtomobilov, ki so bila zjutraj še tam, izginila. Pot proti domu nas je vodila čez Luče, do Celja in nazaj v Krško.Omenjena pot je bila seštevek vzponov, spustov, ravnin, vzpetin. Skratka vsega po malem. Če povzamemo, lahko rečem je za vse okuse. Za smučarje, deskarje, gornike, tabornike... Če pa to dopolni še jasno vreme, ter neverjetno modro nebo je bil ta dan Perfekten. Zahvala profesorju Mateju, ki je na začetku kolone utiral pot. Nauk dneva 1.0: Če na vrhu nikogar, ki bi te lahko fotografiral, ozri se naokoli kajti nekateri kamni so pozicionirani nalašč za fotografiranje.

Nauk dneva 1.1: V primeru da kamen ne ustreza, išči dalje.

Ugotovitev dneva 1: V gorah si ob sončnem vremenu in snegu, brez sončnih očal kot krt na soncu.

Ugotovitev dneva 2: Ob jasnem vremenu je presneto težko na mobilnih napravah razbrati koliko je ura, kaj šele da bi odgovarjali ali pisali sporočila, koga poklicali.

Matej Vodeb