Bike&Hike Trnovski gozd

Bike&Hike Trnovski gozd

Natisni

Drugi dan se je začel že ob pol treh zjutraj, razlogi za zgodnje vstajanje so vključevali glasno glasbo, renčanje in hitrostno pospravljanje šotora. Štart dnevne etape je bil v kavarni v Desklah, kjer so se skovali načrti za kolesarjenje drugega dne. Pot po Brdih je odpadla zaradi popravila mostu v Plavah, kolesa sva zato začela poganjati v Mostu ob Soči oziroma v kraju Postaja, kjer sva se takoj usmerila navzgor v klanec proti Čepovanu.

Sicer asfaltna cesta se ves čas zlagoma vzpenja v senci gostega gozda, pogled navzdol proti Idrijci se postavlja vse bolj navpik, ko pa prispeva na sedlo, se pred nama odpre planota Čepovanski dol, prevzameta naju njen mir in spokojnost, do Čepovana pot mine hitro in s prijetnim vetrcem v laseh. Zavijeva levo proti Lokvam, takoj na začetku makadamske poti naju pozdravi znak, ki v kilometrih vzpona obljublja dvanajst odstotkov naklona. Ko naju nekje na pol poti prehiti znana slovenska gorska tekačica, veva, da sva na pravi poti. Zadnja dva dni si lahko privoščiva obedovanje z razgledom, tudi tokrat pojužinava na sedlu pred vasjo Lokve, s prsti pa božava vrhove v daljavi in loviva nove sanje. Tik pred odhodom naju prijetna kolesarka, ki prihaja z druge smeri, pobara o najinih ciljih ter nama pove za svojo nedeljsko turo na Poldanovec. Zabeleživa si nov cilj za prihodnje ter se spustiva do središča vasi, si na pitniku dotočiva tekoče zaloge ter zavijeva levo proti Golakom. Kako čudovito se vije ta pot, je na nekaj fotografijah in posnetkih zabeležil spretnejši popotnik; tisti, ki lahko kolesari in slika hkrati. ???? Ko prispeva na makadamsko pot, sva že del naravnega rezervata Paradana, ki vključuje dve veliki posebnosti: Veliko ledeno jamo ter njen temperaturni in rastlinski obrat ter mrazišče Smrekova Draga. Žal čez planino Mala Lazna le zdrviva, je pa njena čudovita spokojnost že utrnila kar nekaj novih idej in od nedelje o njej veva že mnogo več. Cilj je Velika ledena jama, pravi zaklad teh gozdov, znana že Egipčanom in res vredna obiska in ogleda. Brez štrika sva, zato samostojno raziskovanje njene hladne notranjosti tokrat odpade, malo se še povzpneva in že sva na cesti Paradana, ki naju bo povezala z izhodiščem za današnji planinski vzpon - Kočo pod Golaki. Povzpneva se po strmi poti, najprej v rahlem drncu, potem pa eden izmed naju bosonog, na golem vrhu Golaka sva skorajda prehitro, saj je pot izjemno lepa, je pa zato razgled izjemen. Povabilu, da greva śe na Srednji Golak, se odrečem, zato se po prijetnem spustu do koče in pomenljivem pomenku z mlado oskrbnico spustiva nazaj do Paradana Strasse, ki jo prekolesariva na dah. Naslednji postanek je nad Smrekovo Drago, mrazišče v kraški kotanji na 1000 metrih nmv. S ceste je pogled na rastlinski visokogorski obrat očiten, na vrhu bukov gozd, sledi bukov-jelov gozd, nato smrekov in v središču rušje ter zaplate planinske trate in mahov. Spust je prav tako dolg kot vzpon (konec dneva se izenačita na okoli 1750 m), poteka pa po obronkih nad Gorenjo Trebušo vse do kanjona Trebuščice, katere korita žal zgolj občudujeva z vse bolj vročega asfalta, kopala se bova na koncu ture. Bike, hike & swim, pravi vodja ture. Ampak enkrat bova tudi tja odšla še enkrat, je preveč divje in še neobljudeno, da nama ne bi popolnoma ustrezalo. Nič ne bom olepševala, na enega najbolj vročih popoldnevov v juliju je kolesarjenje proti Mostu na Soči samo še trpljenje. Skupno sva prekolesarila 67 kilometrov in bilo je popolno. A.

razdalja
68.7 km
max-min min max gor dol
1324 m 172 m 1496 m 1783 m 1781 m