• Gore

    Zadnje ture v visokogorje in malo nižje...

  • Voda

    Večdnevni touring s kajakom po rekah in morju...

  • Naokoli

    Enodnevni in večdnevni izleti v naravo...

  • Bike&Hike

    S kolesom  in peš, gor in dol... 

Bike&Hike - Bohor

Bike&Hike - Bohor

Bohorja sva se tokrat lotila drugače. Običajen pristop s Senovega, ki poteka skozi vas Dovško  in se po asfaltirani cesti skoraj do vrha vije ob potoku Globoki Graben ter se konča pod vznožjem Koprivnika neposredno pred kočo na Bohorju, sva zamenjala za tistega bolj vzhodno skozi vas Reštanj, ki poleg manjše prometne obremenitve med vikendi postreže v lepem vremenu z bogatejšimi razgledi,...

s pogledom oplazi sosedni Vetrnik, je bolj raznolik in tudi samo hribovje si lahko ogledaš celoviteje - ob vzhoda proti zahodu, z juga pa okoli na sever in nazaj in to večinoma po makadamskih poteh, s katerih skreneš le, če si navljub klancem zaželiš dodatne mišične obremenitve v stegenskih mišicah - drugače pa gre vse lepo po šodru, le na kakšen vth se je potrebno sprehoditi. No, začeti je potrebno v civilizaciji in prvih 300 višinskih metrov se pač prebijaš skozi ne preveč poseljene zaselke Senovega po asfaltu. Najprej naravnost in ne desno proti Podsredi in že si pod vasjo Reštanj. Ko tam na odseku, ki se zravna,  izbereš manj ugledno cesto  levo v klanec namesto položno naravnost, se suočiš z dejstvom, da bo šlo počasneje kot si pričakoval in si vajen. Pot se v odsekih strmo vzpenja, kakšna dodatna sončna obremenitev z jugo zahoda pa ti v tistem poznopoletnem popoldnevu le povečuje prag tolerance, saj navznotraj stoično in poskočno navzven le dosežeš tisti desni ovinek, kjer je vsega sivega na tleh dokončno konec, makadam se zložno vije do prvih kmetij in jih na ustrezni razdalji elegantno obide, takoj nato pa se postavi bolj strmo pokonci, tako da skozi gozd prekolesariš v rdeče območje, kjer lahko na mehki podlagi hote ali nehote tudi stopiš s kolesa, pa ne bo šlo veliko počasneje. Še kakšen odsek navzdol, tako da se napor razdeli na več kosov. Na srečo do travnikov na Ravnem Logu ni več daleč. Tam je trud poplačan s pogledi na jug in vzhod in kar naenkrat se ti zazdi, da si se tja gori pripeljal v hipu, dolina je daleč, pašniki in hiše na sosednem Vetrniku pa na dosegu rok. Ko se na ravnem ustaviš  ob markantnem drevesu, ti pogled uide na smerokaz, kjer je skoraj nerazpoznaven zapis za cerkev Sv. Jošta, čudovit razglednik, pa tudi zelo primerno mesto za okrepčilo, če ti je dobra ura kolesarjenja navkreber pobrala toliko moči, da se je potrebno na božjem dvorišču tudi okrepčati. Kar zavijte tja, midva sva vse imela spravljeno v dveh bidonih in sva se takoj obrnila v smeri Oslice, prve omembe vredne vzpetine na verigi Bohorja. Ko me kmet traktorist s polno obloženo prikolico pravkar izsekane krošnje  v zanosu spodbujanja ženske na kolesu oplazi z bukovimi listi, zapeljem na rob vozišča in s kančkom očesa že vidim smerokaz  za grad Podsreda, a midva odpeljeva naravnost in nekaj sto merov pred vasjo Jevša zavijeva z makadama na travnato pot, ki se konča s strmim vzponom, kjer se ta dan prvič sprehodim. Seveda je elegantneje slediti markacijam Zasavske planinske poti (Z), in se lepo peljati ter Oslico obiti z zahoda mimo spomenika NOB pri vasi, a ta dan od vseh možnih izbirava vzhodne variante.  Na vrh ne greva, je pa poleg njega priporočljivo pospraviti tudi Debeli vrh, do katerega prideš v desetminutni hoji s križišča Brest. Izbereva makadam, ki se spušča rahlo navzdol, pot je dobro utrjena in cesta dovolj široka, da lahko 'žgeš' do konca, razgledna pač ni,  a je dovolj prijetna, da te morebitne bližnjice po vlakah na greben ne zamikajo, tako da vztrajaš do križišča z lovskim domom kar na cesti.  Ko tam zaviješ levo gor, v nekaj minutah dosežeš sedlo pod Koprivnikom, ki ga praviloma obiščeš kar peš, malce naprej pa je planinska koča, ki  se  je prav gotovo ni potrebno ogniti. Čaka te še Veliki Javornik, najvišji vrh hribovja, ki edini pogleda nad mejo tisoč. S kolesom na vrh je izvedljivo, le zadnjih nekaj sto metrov ga občasno rineš. Na vrhu si kar vzemi nekaj časa zase, potem pa poišči prehod navzdol na najzahodnejšem delu travnika. Spust z vrha poteka direktno na zahod in je divji, a je sedlo blizu, takoj zaviješ levo na gozdno cesto južno pod vrhom, ki jo zapustiš po dobrem kilometru pred vrhom Grmada na desno, vmes pa lahko ugledaš še odcep za  pitno vodo pod cesto. Navzdol gre hitro, a se en spodnji odsek postavi tudi strmo pokonci. :) Hitro dosežeš prvo kmetijo in s tem tudi asfaltno cesto. Od tam naprej gre hitro, skozi vas Puste Ložice, ki so edino prav poseljeno območje tukaj, skozi Jablance, ki so edino pravo izhodišče pohodnikom h koči, ter skozi Dovško, kjer v neposredni bližini izhodišča voziš po cesti, po kateri gredo na Bohor skoraj vsi, predvsem pa tisti, ki so jim bolj kot kolo in hoja všeč bencinski hlapi. 

Bohor karta.

razdalja
30.7 km
max-min min max gor dol
807 m 226 m 1033 m 1084 m 1042 m

Priporočeno branje

Knjiga relativnosti pomena zmage posameznika in o moči sanj, ki so nujne, a hkrati nevarne. Knjiga o izgubi, ko je cilj dosežen, razmišljanja o pomenu sreče in o načinih iskanja svobode.   


Knjiga o človeku, ki je vso svojo življenjsko energijo prenesel v navpične stene. Skupaj s svojimi soplezalci je tako utrjeval filozofijo novodobnega alpinizma. Pri njemu ni nikoli bilo dovolj, da cilj tudi doseže, potrebno je bilo tudi zadostiti drugim pogojem - da je bil cilj dovolj težak in da ga je osvojil na način, kot ga ni še nihče pred tem. Zgodbe, ki govorijo o tem, da lahko  človeški minimalizem in preprostost z veliko mero odločnosti določa izjemne dosežke, ki se jih ne da spregledati. Razen, če si predsednik kakšne države. Knjigo imam in je v posojo...