dan 2

Nekaj minut do sedmih naju je z Vido, s katero sem si delila šotor, zbudilo glasno čebljanje sošolcev. Večina je bila že pokonci in tudi midve sva se z muko oblekli ter počasi zlezli iz šotora. Bilo je precej mrzlo, a nas je vse pogrel jutranji tek okoli travnika ter razgibavanje. Zatem smo odšli na samopostrežni zajtrk, kjer smo si lahko postregli s kruhom, kosmiči, salamo, sirom, jogurtom, kavo, kakavom, jajci…Po zajtrku smo se odpravili peš do recepcije Škocjanskega parka (pot je s pomočjo Garmina vodila Manca), od koder smo se v dveh skupinah odpravili na učno pot. Prehodili smo gozdne poti, si nekoliko odpočili in se o marsičem poučili na razglednih točkah ter si ogledali tri manjše muzeje, ki so nas pričakali prijetno ohlajeni. Po dveh urah smo se vrnili k recepciji, kjer smo pojedli sendviče, ki so nam jih na Dujčevi domačiji pripravili za malico ter se potem odpravili nazaj proti kampu. Najprej je šlo strmo navzdol, potem pa smo se vzpeli strmo navzgor. Nekateri so se odločili, da del poti opravijo čez vodo pod gradom Školj, ostali smo se povzpeli do Školja ter se po zavarovani poti spustili do reke, kjer so nas pričakali »plavalci«, ki so bili le nekoliko bolj mokri od vode kot mi od potu. Ko smo se vrnili v kamp, smo imeli kosilo. Jota je nekatere razveselila, drugi pa so med zeljem in krompirjem čemerno brskali za kosi prekajenega mesa. Po kosilu se nam je pridružil Nara Petrovič, zanimiv in nekoliko drugačen naravoslovec – vedno hodi bos. Po nekaj zanimivih skupinskih igrah smo se odpravili na sprehod po travniku, kjer nam je pokazal skoraj dvajset užitnih rastlin, nabrali smo jih ter se pozno popoldan skupaj lotili pripravljanja večerje ob tabornem ognju. Zeliščna juha z lečo, kruhki pečeni na ognju in podobni tortiljam ter krompir pečen v žerjavici so bili pripravljeni okoli enajste zvečer, ko smo bili vsi že pošteno lačni. Večerjo smo hitro pojedli, nekoliko še posedeli ob ognju, potem pa si privoščili večerno tuširanje ter smuknili v spalke na težko zaslužen počitek v šotorih.

dan 3

V sredo smo se zbudili malo kasneje kot prejšnji dan – malce čez sedmo. Po zajtrku smo se z Naro, ki si je svojo visečo vrečo obesil kar na drevesa ob kampu, odpravili na otok sredi kampa, kjer smo opravili nekaj vaj za raztegovanje vratu in hrbta. Nara nam je povedal zanimivosti iz življenja bosega človeka ter nam opisal za mnoge nenavadne navade na WC-ju. Po druženju in pogovoru z Naro smo pričeli s pripravljanjem kosila. Narezali smo paradižnik, bučke, papriko, česen in čebulo ter začinili meso, Nara pa je v kotličku nad ognjem kuhal proseno kašo, ki smo jo potresli z rogačico. Profesorji in Nara so vse spekli na žaru in na otoku je kmalu zadišalo po mesu in ostalih dobrotah. Po kosilu smo odšli na pohod (pot je z Garminom vodila Tanja). Po nekoliko naporni novi poti smo prispeli do že znane začetne točke – recepcije Škocjanskega parka. Z vodičko smo se po številnih stopničkah spustili do vhoda v jame. Najprej smo vstopili v Tiho jamo,se sprehodili čez Veliko dvorano in Šumečo jamo do Dvorane ponvic, ogledali pa smo si tudi Mariničevo in Mohoričevo jamo. Temperatura zraka v jamah je le 12 stopinj, notri je mrzlo in vlažno. Po ogledu jam smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina se je v kamp vrnila po daljši poti ter priplavala po vodi, drugi pa so prehodili krajšo pot po cesti čez gozd do vasi Škoflje. Nekateri so si tuš privoščili pred večerjo, drugi so ga prihranili za nočne ure. V času pred večerjo smo se igrali na travniku ob kampu, klepetali, počivali v senci dreves, nekateri pa so celo lovili ribe. Po večerji smo si vsi skupaj ogledali projekcijo fotografij, ki so jih profesorji in Staša uspeli posneti med pohodi in dejavnostmi. Po zabavni ura smeha in komentarjev smo se zgrnili v šotore in hitro zaspali.

dan 4

V četrtek smo se zbujali in vstajali v različnih časovnih intervalih. Nekateri so bili pokonci že okoli petih zjutraj, drugi šele nekaj čez sedmo. Po obilnem zajtrku smo pospravili svojo prtljago, nato pa se podali na otok, kjer je sledil kviz znanja in spretnosti, ki sta ga pripravili profesorici. Iz vsakega razreda smo izbrali 4 tekmovalce, vodja ekipe g2a je bil profesor Prša, vodja g2b pa profesor Mlakar. Sprva štirje nato pa pet (Resnik je pač vedno zraven) nas je sestavljalo komisijo. Profesorici Alenka in Marija sta vodili kviz. Po napetem in izenačenem tekmovanju, v katerem je bilo veliko miselnih ter nekaj spretnostnih iger,l na koncu pa še vlečenje vrvi, smo zmagali g2b. Po kvizu smo pospravili prtljago ter s skupnimi močmi podrli vse šotore, pospravili smeti, vmes pa smo si privoščili lubenico (ali dve). Obiskala sta nas tudi lastnika kampa, ki sta nas zaradi vzornega obnašanja častila z denarjem za sladoled. Čaka nas še kosilo, nato pa bomo počakali na avtobus, ki nas bo odpeljal v Divačo na železniško postajo.

Škocjan, ostani sončen in vroč, mi pa šibamo proti domu. Ajde čau.