Iz Drežniških raven, kjer parkiramo nad vasjo ob koncu asfaltne ceste na parkirišču ob večjem pašniku, se odpravimo na Krasji vrh po markirani poti. Premagati moramo dobrih 1000 višinskih metrov po poti, ki se vije v spodnjem delu po zaraslem svetu, tako da tudi vroče sonce ni težava na teh poleti razbeljenih pobočjih. Dobro uhojena pot nekajkrat preči makadamsko cesto na planino Zapleč in se nato nad njo usmeri levo v gozd. Do  planine Zapleč pripelje drugače vodi tudi makadamska cesta, kjer je predzapornico urejeno parkirišče. Cesta je bolj primerna za ljubitelje offroad cestne kulture, a se da…, a potem bi bila tura na Krsji vrh nekako prelahka. Pot na vrh je tako ali tako uživaško lahka in poteka  pretežno po ostankih nekdanje vojaške mulatjere v listnatem gozdu, na 1450m pa se na križišču razcepi. Ker bi radi razglede  na soško dolino, izberemo levo varianto. Nekaj časa še hodimo po dokaj poravnani poti, ki na prvi razgledni točki zapusti gozd in se med travami povzpne proti vrhu. Na križišču za razgledno mesto  Koluji zavijemo desno proti vrhu, ki ga dosežemo po kakšne dobre pol ure. Z vrha krenemo severno po označeni poti, ki sprva poteka skozi bolj kamnit svet, razglede na soško dolino zamenja kulisa Javorščka in greben Kal – Krnčica. Nekaj sto metrov nižje se srečamo s spomenikom iz 1. svet. vojne, še nižje lahko obiščemo brezno, napolnjeno s snegom. Debeljaka, ki je sicer dokaj neizrazit vrh ob poti navzdol,  se lotimo z ovinka, ki je na karti najbližje koti vrha. Po travah se potegnemo včasih tudi čez kakšen balvan, na vrhu pa uživamo na pogled na vrh, s katerega smo pravkar prispeli. Če je čas pravi, ob zlato rumenih macesnih. Debeljak ima kar nekaj porušenih objektov  iz vojne, prehode z vrha pa iščemo kar po grebenu. Vršno pobočje Debeljaka se konča na manjšem travniku, od tam naprej pa nadaljujemo v isti smeri v strm, a dobro prehoden gozd. Spodaj kmalu  naletimo na slabše izrazito neoznačeno pot, ki se po širšem grebenu vije med balvani v smeri planine Zaprikraj in se pri tem večkrat izgubi. Če se držimo grebena, na koncu dosežemo označeno planinsko pot, ki smo jo uporabili za vzpon. Po njej se lahko vrnemo na izhodišče, lahko pa si turo še podaljšamo z ogledom slapu, ali pa, ko smo si jo mi, vsaj do planine pod Vratci, kjer je voda.