Na pohod se odpravimo s parkirišča pod planino Blato, ki je že dokaj zasedeno, tako da pustimo avto ob cesti. Število pohodnikov na poti do Jezera je precejšnje, kar ne preseneča. V dobri uri se po markirani poti vzpnemo do koče, kjer pomalicamo. Pri jezeru opazujemo zarod požrešnih klenov, ki v svoji popadljivosti na kruh spominjajo na piranhe v Amazonki. Pot do Dednega polja se že kopa v soncu. Na pot na neoznačeno pot stopimo na planini. Sledljivost je slaba in mestoma se izgublja v poraščenem okolju, strmina narašča in manj izraziti skalni skok premagamo po prečenju melišča, ki nas privede desno do manj izrazite grape, po kateri se po levi strani dvigamo do ruševja, skozi katerega se je potrebno prebiti, kaj zlahka pa te stečine v kosmatem svetu zavedejo, zato je vnaprejšnje poznavanje terena priporočljivo. Tik pod vrhom Krede se strmina unese, zakorakamo na trave, na katerih se že kaže zasnova letošnjega botaničnega vrta. Čas je za prvo malico. Do Slatne gremo po robu pobočja, kjer poteka prelom v skalnata in strma severna pobočja. Z vrha je naslednji vrh – Prednji Vogel – nedaleč stran. Spustimo se po pravljičnih visokogorskih travah do sedla, od katerega se vzpnemo naravnost proti vrhu. Pot poteka rahlo v desno do grebena, kjer se je na prehodu navzgor prvič potrebno oprijeti kakšne opore. Na vrhu je celotni greben Voglov kot na dlani. V daljavi zagledamo skupino mladih pohodnikov, ki se nam približujemo iz nasprotne smeri. Razgledi so čudoviti, Triglav ima še belo kapo, pred vsemi pa se razkazuje Debeli vrh, ki ima ta dan kar nekaj prometa. Ideja za turo naslednje leto, sklenemo. Pod Zelnarico in Kopico je še nekaj snežišč. Na Srednjem Voglu se srečamo z ekipo Matica, ki dobi napotke, kaj narediti v orientacijskem labirintu pod Kredo. Nadaljujemo na zadnji Vogel, kjer drugič pomalicamo. Dolina za Debelim vrhom, eden najlepših in najbolj odmaknjenih krajev v naših Alpah, je tukaj še bolj impozantna. Občudujem verigo Vršakov, na kateri še nisem bil. V dolini za Kopico opazujemo nekaj prometa, približujemo se markirani poti z Jezera na Prehodavce, ki se danes odpirajo. Sestop z Vratc nazaj proti planinam je veličasten sprehod po krnici, daleč naprej pa se že kažejo Spodnje bohinjske gore. Opazujemo jih, kako se kopljejo v oblakih. Nekaj kaže na popoldanske plohe. Planina Jezero postreže s štrudlom in lazovškim sirom, ki hitro izginjata. Po dobrih devetih urah se zopet znajdemo pri vozilih na Blatu, čaka nas le še plačilo oderuške parkirnine.
Predvidena trasa pohoda