Poleg standardne pozicije ex cathedra se učitelju včasih zazdeva, da so prave življenjske vsebine dijakom namenjene zunaj šolskih klopi, V ta namen poskušam organizirati oziroma soorganizirati čimveč dejavnosti, ki se s snovjo prepletajo, a postavljajo dijaka v novo okolje iščoč nove veščine in nadgrajuje stare v najlepši učilnici, kar jih je - v naravi.  Pri tem se želi spobdbujati odgovornost (sposobnost prevzeti odgovornost za učenje, odgovornosti do soljudi, do narave in do naših zanamcev), razvijati sposobnost razumevanja osnovnih naravoslovnih procesov in zakonitosti, doživeti izkušenjsko učenje-urjenje spretnosti, medsebojnega komuniciranja in skupinskega dela, razvijati toleranco do drugačnih mnenj in ljudi in sposobnost komuniciranja, tj. razumeti, znati vprašati, znati prebrati in obnoviti, da je razumljivo tudi drugim, predstaviti svoje dosežke in spoznanja na vsem razumljiv način, vključevati kompetence s področja IKT, kompetence strokovnega sporazumevanja v maternem in tujih jezikih, osvajanje tehnike branja in pisanja, razumevanje in uporabljanje pisnih navodil sposobnost sklepanja, argumentiranja, povezovanja. Razvijati skrb za lastno zdravje in zdravje drugih -sposobnost prepoznavanja nevarnosti ter ukrepanja v situacijah v naravi in na delovnem mestu, razvijati sposobnost medpredmetnega povezovanja in sposobnost opazovanja. 

Ob vsem se poskuša krepiti pomen logično-matematičnega mišljenja pri učenju naravoslovja. To je namreč ključno za razumevanje velike večine naravoslovnih pojmov.  Dijaki morajo razvijati sistematično razmišljanje na ravni analitično-sinteznega mišljenja. Svetovalci na področju naravoslovja omenjajo tudi ustvarjalno mišljenje, ki ga je potrebno neprestano razvijati in krepiti. Kritično mišljenje je pomembno tudi pri naravoslovnem izobraževanju, prav tako pa igra bistveno vlogo pri zrelem presojanju in izbiri določene kvalitetne odločitve. Pri tem je pomembno spodbujati sposobnost eksperimentalnega dela in razvijati samostojno reševanje.