Od 13.-17. oktobra smo bili na pustolovščini v Oslu. Vse noči to so bile kar 4 smo preživeli za štedilnikom. Ker smo odrasli otroci smo si že v petek napolnili hladilnike. Po našem podvigu smo se hitro odpravili v kuhinjo, ker smo bili že zelo lačni. Vsaka soba si je pripravljala obroke po svoje. Prebivalci naše sobe (315) smo bili tako prijazni, da smo odstopili svoj lonec sobi 334. Potem pa je ta lonec končal v sobi 342. Kar definitivno ni bila pametna odločitev. Med vikendom smo si želeli dobiti svoj lonec nazaj, vendar so ga točno tisti čas uporabljali v sobi 342. In zato smo zaprosili, da ga vrnejo po uporabi kasneje tega večera. Ker pa so predlagali pozno uro oddaje smo se dogovorili kar za jutranjo uro. In na koncu je ta lonec le prišel do naših vrat (presenetljivo). Ampak ta je bil v zelo slabem stanju. Ker prepir ni rešitev smo se odločili, da ga kar sami očistimo. In to je bil konec naše zgodbice (basni: nauk te zgodbe ugotovite sami) z loncem. Smo pa zelo hvaležni profesorju Mlakarju, ki nam je prijazno odstopil ščepec soli in popra. In pa ker je naš lonec dobro služil našim prijateljem (predvsem mislimo Timona, ki je bil glavni kuhar sobe) bodo oni dodali še kakšne slikice njihovih posebnih jedi.
Pika