Kam smo že šli?
ŠKABRIJEL - gora smrti
Svoje ime je ta 646 m visok hrib nad Solkanom dobil po nadangelu Gabrijelu, zavetniku cerkvice, ki je nekdaj stala na njem.
Med prvo svetovno vojno… Škabrijel velja po nekaterih navedbah za najbolj obstreljevano točko na soški fronti in mesto, kjer je padlo največ žrtev na kvadratni kilometer. Prav zaradi velikih izgub so mu Italijani nadeli ime Monte della morte – hrib smrti. Z besedami »… gora svetega Gabrijela, dom mrličev, groblja labirintov, grmada človeških kosti, spomenik zverinstva …« je omenjeni hrib v črtici Sovraštvo opisal tudi pisatelj France Bevk.
“Zlasti v 11. soški ofenzivi, torej v zadnjem italijanskem poskusu, da bi prodrli skozi položaje branilcev na soški fronti in prek Vipavske doline v notranjost monarhije, ob koncu poletja 1917, se je ta namera skoraj uresničila, kajti zasedli so Kuk, zasedli so Sveto goro in greben severno od Svete gore.”
Njihovo namero jim je preprečevala le še srdita avstro-ogrska obramba Škabrijela. Škabrijel je bil od sredine avgusta do približno 10. septembra 1917 prizorišče enih najhujših bojev na soški fronti. Ni naključje, da je med ljudmi oziroma zlasti med vojaki, navadnimi vojaki, ta gora dobila tak zlovešč prizvok ‘gore smrti’. “Ocene govorijo o tem, da je na tej gori – če ji ob samo 646 metrih nadmorske višine sploh lahko tako rečemo, ampak z Goriškega dejansko daje tak občutek – umrlo 40.000 vojakov, 25.000 Italijanov in 15.000 avstro-ogrskih vojakov.”
Danes je na hribu 14 m visok razgledni stolp, povsod okoli pa se najdejo ostanki več kot 100 let starih vojaških objektov.
Sveta Gora - romarsko središče
Nad reko Sočo in Solkanom se strmo dviga romarska božja pot na Sveto Goro, visoko 682 metrov. Z gore se romarju odpre s severa slikovit pogled na Julijske Alpe, z vzhoda na Trnovski gozd, Škabrijel in Grgar, z juga na Gorico, Solkan in Sabotin, na Kras in Jadransko morje, z zahoda na vinorodna Brda, Karnijske Alpe in Dolomite.
Sveta gora med 1. svet. vojno… Sveto Goro je vojna spremenila v kup ruševin, frančiškane pa spet pregnala v begunstvo, v Ljubljano. Po načrtih arhitekta Maksa Fabianija so kasneje pozidali romarski dom, v katerem so uredili začasno kapelo.
Med vojnama… po posredovanju Vatikana so prišli na Sveto Goro italijanski frančiškani iz Trenta, ki so v letih od 1924 do 1928 zgradili samostan in novo cerkev po vzoru oglejske bazilike.
Med 2. svetovno vojno: 1944 je Sveto Goro zasedla nemška vojska, ki je cerkev spremenila v trdnjavo proti partizanom. 29. aprila 1945 so nameravali partizani bombardirati baziliko z letali, a so jo oblaki čudežno zakrili in ohranili.
Zvonik današnje bazilike, visok 50 metrov, ima štiri zvonove (najtežji 4335 kg)in pet malih zvončkov, ki naznanjajo uro.
Križev pot je bil prinesen iz porušene frančiškanske cerkve v Brežicah.
vir: svetagora.si
