Zjutraj ob sedmih je jasno določenih samo nekaj postavk: greva, vzameva kamp opremo in kolesa, ne rabim gojzarjev. Korejec pogumno zagrize v asfalt, kilometri letijo, Ljubljana je mimo, tudi odločitev za današnji cilj je padla. Morda končno ugledava medveda, na čigar območje tako rada rineva, kolesarila bova južno od Cerkniškega jezera po Javorniku, kot možni cilj dneva si zadava čarobno Sveto Trojico nad Palčjim in Petelinjskim jezerom, ki sta naju prevzeli spomladi. Ker pa je z Matejem vedno v igri poteza twist, nazadnje večerjo pojeva na Slivnici.

Dopoldansko kolesarjenje po cestah Javornika prekinjava z vmesnimi postanki za vzpone na vrhove, najlepši od vseh je Mali Javornik, na vrh katerega se povzpneva po čudovitem divjem travniku, polnem živahnih žužkov in posejanim s ponosnimi kronicami kranjskih lilij. Da o razgledu ne izgubljam besed. Klopca pod vrhom je najboljša restavracija v teh krajih, kjer si privoščiva zgodnje kosilo, po poti navzdol se sladkava z gozdnimi jagodami. S kolesom zdaj bolj navzdol kot navzgor, odpraviva se proti opuščenemu smučišču Kalič, kjer sva po strmem spustu priča posledicam delovanja najhujše zveri na planetu. Spuščava se proti Rakovem Škocjanu, vendar nama na novo urejena vse bolj prašna cesta ter preveč ogljičnega odtisa velita, da poženeva nazaj navzgor in se odpraviva proti jezeru, ki v zgodnjih popoldanskih urah postreže s popolnimi pogoji za kopanje. Po dveh križankah, treh plavanjih in enem kratkem dremežu se pogled ženskega dela odprave zaustavi na Slivnici, moški pospremi njen pogled in spet je čas za premik navpik. Tokrat brez koles, vendar vsak po svoji poti, slabo uro kasneje si premočena zaradi popoldanske nevihte na vrhu skupaj privoščiva večerjo z najlepšim razgledom: Javorniki, Nanos, Golaki... Le kam naju pot zanese jutri? A.

razdalja
35.8 km

max-min	min	max	gor	dol
725 m	554 m	1279 m	1146 m	1134 m