header11

Tura 23 - KREDARICA

Vsak dan je lahko izziv takšne ali drugačne sorte, če si takšnega znamo in upamo narediti, za Mepi Krško so izziv sobote, ko se bolj ali manj redno zgodijo naši treningi.

V duhu veselega decembra smo se na sredinem Mepi srečanju odločili, da je čas primeren za snežne radosti. Padla je odločitev za turo na Kredarico z glavnim ciljem, da se gremo sankat. Jutro se za Posavce, ki se odpravljajo na Gorenjsko, vedno začne pred sončnim vzhodom, tokrat smo se iz Krškega odpravili ob petih. Brin, Matic

Tura 22 - Ferata Renke z MTB

Dan se začne zgodaj, za nekatere celo prezgodaj. Ko nekdo pri Bubki čaka s prevozom, nekdo drug zaradi posodabljanja budilke še spi, zato se odhod premakne za nekaj minut, kar se je spričo nizkih temperatur izkazalo za olajševalno okoliščino in dokončno determinira avto kot način prevoza. Pri vasi Sava, ki je na začudenje zaprt, t.j. v gradnji, moramo pot podaljšati do mostu v Litiji in naprej do vasi Ponoviče, kjer pogon na bencinske hlape zamenjamo za kolesa pri tamkajšnjem zapuščenem dvorcu

Tura 21 - TRIGLAV

 Izlet proti Gorenjski smo začeli ob petih zjutraj, na našo izhodiščno točko, ki je bila Pokljuka pa smo prispeli okoli sedme ure. Prva dva kilometra sta bila po gozdu, potem se pa nam je odprl pogled na prelep gorenjski svet. Potka do prve koče na naši trasi ni bila zahtevna, saj je bil naklon večinoma majhen, je pa bila zato pot daljša. Njena težavnost pa se je po prvi koči znatno povečala, saj je bila ta bolj strma in polna nerodno položenih kamnov, na katerih si lahko zlahka sklecnil

Previous Next

Obisk Planinskega muzeja, slpau Peričnik, brezpotja v dolini Vrat, pot Triglavske Bistrice, bivak Pod Luknjo, Luknja, Bovški Gamsovec, Stenar in Sovatna. Na kratko kaj in kje. Dva dni in dve noči ter veliko novih izkušenj. Logistično zelo zapleteno, izvedbeno malo manj. Skupaj z ekipo studia Art 7 pri produkciji dokumentarnega filma o mladih v gorah. In Lumpi. A vse se je začelo že dosti prej... 

ODDAJA NA NACIONALKI

Previous Next

Jutro v Vratih. Svetloba se počasi prebija skozi kapljice v vlažnem jesenskem jutru, avtomobili osvetljujejo parking pred Aljaževim domom, odkod  se v rahlem rosenju podamo do spomenika vponke - obeležja padlim partizanom gornikom. Prestopimo  strugo potoka in  pričnemo naš vzpon po markirani Tominškovi poti na triglavske pode. 

Sprva vijugamo in se  strmo vzpenjamo po gozdu po zelo nadelanih stopnicah, ki jih zapira višje zapira skalna pregrada, po kateri se v

Previous Next

Turo na Planjavo smo začeli z Jermance, kar je začrtano turo skrajšalo za debelo uro. Dan je obetal visokogorsko avanturo v odmaknjenem svetu Grintovcev, kamor poleti začuda ne stopi veliko pohodnikov. Čeprav gre za prehod, ki je ocenjen kot zahteven, predvsem zavoljo nekaj nezavarovanih odsekov lažjega plezanja, vlada tu pravo romantično vzdušje, ki ga določa kulisa Zeleniških špic na desni s Kamniškim dedcem ter greben Planjave z vzhodno steno na levi. Kaj kmalu, če le poleti ne

Previous Next

V nedeljo sva se s profesorjem odpravila na zimsko turo proti Veliki begunjščici. Pot je bila sprva dokaj zasnežena in lahka, do koče sva prišla brez težav. Nadaljevala sva po gozdni poti, kjer je bila količina snega že precej večja in sva za lažje vzpenjanje uporabljala krplje. Hoja z njimi je bila zelo zanimiva in sproščujoča, saj je bilo na predelih med drevesi veliko snega. Ta del poti je bil verjetno fizično najbolj utrudljiv, saj sva kar nekaj časa gazila po globokem snegu. 300 m višinske

© 2019 MM