Tabor smo izvedli zadnji teden pouka v letu 2016. Tabora so se udeležili dijaki dijaki 2. letnika gimnazije in računalniškega tehnika Šolskega centra Krško - Sevnica.
Obvezna oprema v taboru
- Športni copati (copat mora biti primeren za hojo po gozdnih poteh in za izvajanje športnih dejavnosti z dovolj oprijema na podplatu)
- Gumijasti sandali za hojo po vodi (nekaj podobnega kot Crocs ali Teva sandali)
- Nogavice (vsaj 5 parov)
- Hlače (3 kratke športne in 2 dolgi)
- Trenerka
- Majice s kratkimi rokavi (vsaj 6)
- Spodnje perilo
- Kopalke
- Brisača (2 kom.)
- Kapa (za zaščito proti soncu + trak za ušesa)
- Dežnik in pelerina
- Pulover ali termo flis (zraven še dva bombažna puloverja)
- Nahrbtnik primeren za pohod
- Spalna vreča in mehka podlaga za spanje
- Čutara ali plastenka, ki dobro tesni
- Vetrovka
- Rjuha
- Baterijska svetilka (priporočamo čelno)
- Pribor za osebno higieno(zobna ščetka, milo,…)
- Zaščita proti komarjem in klopom
- Impregnacijski sprej
- Krema za sončenje
- Sončna očala
- Zdravstvena kartica
- Zdravila (če so potrebna)
- Vrečka za umazano perilo
Lokacija tabora 2016, 2017
V neposredni okolici tabora se je odvijalo prvo tekmovanje osmih delovnih skupin, nekatere so se do prvih točk morale zelo potruditi. Orientacijska proga je bila dolga vsaj poltretji kilometer, potrebno je bilo poiskati 7 kontrolnih točk v zaporedju 3 1 4 1 5 9 2 :) Vse za našega PI-gosta.
Na orientacijo k vasi Kred in v okolici korit Nadiže smo šli kar peš. Štart na pet kilometrski trasi čez brv v različne smeri in 
Dvodnevni pohod na Stol smo pričeli nad Breginjem. Pot nas je mimo Sv. Marjete po močno zarasli neoznačeni poti in deloma brezpotju vodila k oddajniku pod vrh pod Stola, od koder smo z nekaj prečenji ovinkov prišli po slabih treh urah na planino Božca, kjer smo bivakirali. Skuta s planine je bila čudovita. Zjutraj pa zarana na vrh in potem po 150 ovinkih nazaj do gozdne meje in do izhodišča.
Ogled našega slapu Kozjak je minil v nesramno vročem vremenu. Na kolesu od Podbele do Kobarida in naprej smo v eno stran izmerili slabih 15 km, a je bilo vredno... Presunljiva lepota je nekatere navdahnila, tako da smo se namočili, zaplavili in malce poskakali...
Noro in nepozabno. Reka se je dvem skupinam neoprenskih pustolovcev pokazala v vsej svoji lepoti. Marsikdo izmed nas je tu doživel najlepše trenutke divje prvinskosti Breginjskega kota. Da ne bo dvomov, navkljub adrenalinskosti posnetkov je bila varnost udeležencev na prvem mestu.
Po triurnem pristopu na planino Božca se je skupina po nakupu domače skute tik pred mrakom utaborila na planini Božca, od koder smo naslednji dan krenili na vrh Stola.
Na Robidišču smo pri Igorju dobivali ekološko hrano, zato smo hoteli to kmetijjo spoznati še bolje. Nekaj dela je bilo prepuščeno tudi dvem našim skupinam, ki sta s cepljenjem drv in spravilom lesa po žledolomu prispevali svoj delček in pri tem zaslužili jogurt iz ovčjega mleka.Bravo, fantje.
ekološki kmetiji na Robidišču, medtem ko smo za zajtrk in večerjo morali poskrbeti sami. Tu smo seveda nadoknadili primanjkljaj zaužitih beljakovin. Pečeno meso in piščanci ob tabornem ognju so šli vsem najbolj v slast...
Obiskal nas je trikratni državni prvak v pomnenju in rekorder v recitiranju približka števila
Socialne igre, delavnice...